Poštni nabiralnik je bil spet poln. Med položnicami in reklamnimi letaki je bila tudi rdeča kuverta z najinimi imeni.

Po prihodu v stanovanje sem jo z nožem za odpiranje pisem odprla. Bilo je vabilo na rojstni dan. Teta doma v rojstnem kraju praznuje okroglo letnico svojega rojstva, častitljivih sedemdeset jih šteje. Na koncu vabila je še pripisala naj bomo oblečeni v rdeče kratke majice. Udeležbo sva potrdila, po rdeče majica pa bova morala v trgovino. Noben od naju nima v svoji zbirki čisto rdeče in nepopisane majice. Sestra mi je v telefonskem pogovoru razkrila skrivnost, zakaj rdeče majice.

Na prizorišču bo prisotna tudi foto stojnica. Na hitro mi je povedala in razložila kaj foto stojnica sploh je. Z zanimanjem sem pričakovala to zabavo, da vidim to čudo napredka, ki dela tako opevane fotografije in snema videe. Pred odhodom na rojstni dan sva se ustavila pri sestri, kjer sva se podpisala v rojstnodnevno voščilnico. Pot na zabavo smo potem nadaljevali skupaj, začela pa se je že s kosilom. Zvečer sva se namreč vračala domov na drugi konec države, ker sva doma v varstvu pustila najinega štirinožnega prijatelja.

Po prihodu smo se vsi postavili v vrsto in izrekali voščila slavljenki. Bliskavice se delale na polno, kot da smo na podelitvi Viktorjev. Nazdravili smo s kozarcem penine, potem pa smo se odpravili ven na svež zrak kjer je že bila zbrana naša žlahta.

Stisnili smo si roke in radostni objemali, ker smo se po dolgem času ponovno videli. Malo naprej je stala ta naprava, ta foto stojnica. Nekako se nas je vseh dvanajst spravilo na začrtan prostor, iz košare smo vzeli vsak svoj klobuk ali pa velika smešna očala. Po nekaj nastavitvah je foto stojnica začela s svojim čudežnim delom. Zraven na mizi pa je bila postavljena fotoknjiga kamor smo zalepili fotografijo, ki je nastala.

Ta skupek fotografij in pa video, ki se je samodejno posnel, smo dobili takoj na svoj mail. Res je, foto stojnica je pravo čudo tehnologije.