Z možem imava že dobrih dvajset let odprto obrt, kjer se moj mož ukvarja z obdelovanjem kovine, jaz pa sem zadolžena za vodenje računov. Lani se je možu pridružil tudi najin sin, ki je končal fakulteto za strojništvo. Vedno smo delali dobro in imeli dovolj dela, včasih še preveč. Ker pa je konkurenca na trgu velika, je sin predlagal posodobitev opreme. Rekel je, da bo elektroerozija prava rešitev za nas. 

Do takrat besede elektroerozija nisem slišala še nikoli, jo pa sedaj slišim zelo pogosto. Sin vneto razlaga svojemu očetu, kaj elektroerozija sploh je in kako bi nam olajšala delo. Z možem se zavedava, da so najini stroji že zastareli in da je posodobitev več kot nujno potrebna. Odločila sva se, da bova dala sinu proste roke in mu prepustila, da nakup novega stroja opravi on.

Od takrat je tema elektroerozija prisotna pri vsakem obroku, ko skupaj sedemo za mizo. Včasih namenoma obrnem pogovor kam drugam, vendar se tema elektroerozija kmalu prikrade spet nazaj. Sin nama je razložil, da ima ta postopek velik pomen v industriji, saj se z njim lahko na ekonomičen način obdeluje tudi trše materiale.

Kar videla sem, kako je bil mož ponosen na najinega sina. Že dejstvo, da se je z veseljem pridružil družinskemu poslu nama je obema veliko pomenilo. Ko je bil majhen sva se namreč odločila, da mu bova prepustila odločitev o svojem poklicu in ne bova pritiskala na njega. On pa je že od malega pogosto zahajal v delavnico in z zanimanjem spremljal vse kar se je tam delalo in dogajalo. Tako, da glede študija ni bilo nobene dileme.

V kratkem pričakujemo nov stroj in elektroerozija naj bi nam pomagala, da bomo na trgu bolj uspešni in konkurenčni. Pridobili smo si že nekaj novih strank, ki potrebujejo specifična orodja in pripomočke, ki pa jih prej nismo mogli narediti.