Studiostyle -

Vsi ki se kdaj vozimo po terenu vemo, da je ta lahko velikokrat zelo zahteven, ter te kar ne spusti naprej. To se je zgodilo tudi meni, ko sem se s terencem odpravil po gozdnih poteh. S prijateljem sva namreč šla slikati nekatere gozdne poti, vsak z svojim avtom. Tedaj pa se mi je zgodilo to, o čem sem govoril. Zapeljal sem ravno skozi neko globoko in redko blato, katero me je čisto posrkalo. V tistem trenutku pa je vse izgledalo, kot da sem čisto obtičal.

Vitel je rešitev ko te teren ustavi

Zato pa me je začelo kar malo skrbeti, kako bova tedaj spravila avto ven iz tistega blata. Na srečo pa je imel prijatelj s seboj rešitev, ki nama je rešila dan. To pa je bil vitel. Prijatelj je imel tega nameščenega na sprednjem delu avta. Do tedaj pa sem si vedno mislil, da je to nekoliko neuporabno, vsaj za situacije, v katerih porablja svoj avto. Zato pa sem mu tudi velikokrat iz šale rekel, da ima ta vitel nameščen čisto za okras. Zato sem tudi že malo pozabil, da ga je sploh imel. No izkazalo pa se je, da vitel več kot očitno ni bil nameščen zgolj za okras.

Težavo sva namreč lahko zelo hitro rešila. Pripela sva jekleno vrv na moj avto, ter me je s svojim začel prijatelj počasi vleči iz tistega blata. To pa sploh ni trajalo dolgo. Avto je bil že v manj kot minuti spet prost in sem lahko nadaljeval pot, kot da se ne bi zgodilo nič. Tako pa sem si končno zavedal, kako uporabno orodje, oziroma dodatek je lahko vitel. Tisti dan mi je namreč res rešil avto, oziroma vsaj nekaj ur muk in razmišljanja, kako spraviti avto ven iz blata.

Zato pa sedaj tudi sam razmišljam, da bi si kupil kaj takšnega za mojega terenca, saj je reč precej uporabna. …

Dejstvo je, da ko pridemo nekomu na obisk, prva stvar, ki jo vidimo, so vrata. Ravno zato zelo veliko ljudi, da veliko denarja za vhodna vrata. Vhodna vrata morajo biti prav tako zelo kakovostna in zaščitena kot tudi elegantno lepo. Čisto vsak posameznik si želi varnosti, hkrati pa tudi, da lepo izgleda. Ravno zato vidimo pri čisto vsaki hiši drugačna vhodna vrata, saj ima čisto vsak svoj okus. Tudi mi smo morali pred kratkim menjati vhodna vrata, kar ni bilo najbolj enostavno. Že od samega začetka smo imeli zelo enostavno vrata in moj oče si je definitivno želel nekaj več. Tista enostavna vrata, že od samega začetka niso izgledala najbolj varna, ampak to je bilo nekaj, kar smo imeli že od začetka. Dolgo časa smo razmišljali o zamenjavi vhodnih vrat.

Vhodna vrata so vedno prva stvar, ki jo vidimo

Začela sem brskati po spletu, saj so malce zanimale tudi cene in zelo hitro sem ugotovila, da ne bomo imeli zelo veliko izbire in da to včasih zna biti tudi problem. Ko imamo veliko izbire, se enostavno ne moremo odločiti za prava vhodna vrata. Ko sem pokazala očetu vsa vrata, ki so na razpolago, sem bila res zelo presenečena, saj se je zelo hitro odločajo. Očitno je tudi on že imel nekaj vhodnih vrat nagledanih in je točno vedel, kaj si želi. Bila sem že zelo vesela, saj smo to odločitev zelo hitro sprejeli in tako so bila vhodna vrata res zelo hitro pri nas. Vhodna vrata smo samo zamenjali in že smo imeli popolnoma novi vhod. Vsi so seveda ta okna vrata takoj opazili, saj so bili vajeni tistih starih vrat. Tako se je lahko začela debata že takoj na vhodu, saj so vsi takoj začeli spraševati po vratih in o tem, kje smo jih kupili in koliko smo dali. Je res zelo zanimivo, kako lahko hitro najdemo neko debato o določeni stvari.…

Ko smo prenavljali staro hišo mojih staršev, smo vedeli, da bo treba prenoviti marsikaj: od oken do izolacije. A nekaj, kar smo najprej spregledali, se je izkazalo za eno najboljših odločitev pri prenovi – zunanja senčila.

Prvih nekaj mesecev smo živeli v iluziji, da so nova okna dovolj. Dnevna soba je imela čudovit pogled na vrt, sonce je lepo osvetljevalo prostor, vse je bilo videti popolno. Tudi če se je čez dan hiša malenkost segrela, smo to kompenzirali s hladnimi večeri, ko smo hišo uspeli nekoliko ohladiti. Potem pa je prišel prvi vročinski val.

Sončna svetloba, ki je prej delovala tako prijetno, je postala naš največji sovražnik. Popoldne je bil prostor kot pečica, klima je delala ves čas, a ni pomagala. Notranje žaluzije so sicer malo ublažile svetlobo, a toplota je še vedno prehajala skozi steklo. Takrat smo začeli resno razmišljati o tem, da namestimo zunanja senčila.

Najprej smo razmišljali o roletah, a smo si želeli nekaj bolj sodobnega. Tako smo odkrili screen zunanja senčila, ki ti omogočajo, da vidiš ven, hkrati pa blokirajo toploto. Poleg tega niso popolnoma zatemnila prostora, kar je bila ogromna prednost.

Zunanja senčila: investicija, ki bi jo moral narediti že prej!

Ko so jih montirali, je bila razlika očitna že po prvem vročem dnevu. Notranja temperatura se je občutno znižala, klima ni več delala na polno in prostor je ostal prijetno hladen, ne da bi morali živeti v temi.

Ampak prava zmaga je prišla pozimi. Zunanja senčila so delovala kot dodatna izolacija in v hiši je bilo občutno topleje. Stroški za ogrevanje so padli, udobje pa se je močno izboljšalo.

Zunanja senčila zdaj priporočam vsakemu, ki obnavlja ali gradi hišo. Če misliš, da boš vse rešil s klimo ali debelimi zavesami, se motiš. Prava rešitev so zunanja senčila, ki poskrbijo, da se toplota sploh ne dotakne tvojega doma. Najboljša investicija, ki bi jo moral narediti že prej!…

Še ne dolgo nazaj, sem srečala sošolko, še iz srednje šole, ki pa je ravno bila med planiranjem njene poroke. Srečala sem jo na ulici, ravno ko je prišla ven iz butične poročne trgovine vsa nasmejana.

Zaradi poroke, je bilo beljenje zob Koper odlična izbira

Ko smo se pozdravile, me je povabila na kratko kavo, ker se mi res ni nič mudilo sem privolila. Tako smo zavile v najbližji gostinski lokal in naročile vsaka svojo pijačo. tako mi je povedala za svojo poroko, da se je lotila celotnega planiranja in pripravljanja kar sama, sicer pa ima poroko šele čez pol leta, tako da si je te stvari vzela bolj na izi. Zaupala mi je še, da si je za fotografinjo izbrala mojo sošolko iz faksa, saj je videla, da se je začela ukvarjati s fotografijo, kljub temu, da je končala ekonomijo, pa je imela res lepe fotografije. Tako mi je zaupala tudi, da se je ravno tako, ravno zaradi poročne fotografije odločila, da bo šla tudi na beljenje zob Koper. Tako pa je z njimi bila zelo zadovoljna, saj so bili n beljenje zob Koper zelo prijazni in ustrežljivi. Prav tako, pa je opazila tudi njihovo strokovnost, saj so ji lepo razložili postopek in proces beljenja zob, prav tako pa so ji dali tudi nekaj nadaljnjih nasvetov, še posebej kar se tiče hrane in pijače, ki vplivajo na barvo zob.

To pa so raznorazne kavice, čaji, alkoholne pijače, cigareti, staranje, jemanje kakšnih posebnih zdravil in pa tudi slaba ustna higiena. Tako pa si je želela, tako kot verjetno vsaka, ki sanja o poroki, da je vse popolno in prav tako, tudi njene poročne slike. Tako je kar dosti dala tudi na svoj videz in frizuro, prav tako pa je bilo tudi beljenje zob Koper ključnega pomena, saj je še vseeno potrebno najprej urediti in pozdraviti vse zobe, preden se sploh lotiš beljenja zob.

In tako sva še naprej klepetali o raznoraznih dogodivščinah v srednji šoli in obujale spomine.…

Ko mi je sestra povedala, da je noseča, sem bila presrečna, da bom postala teta. Obožujem otrokei n komaj sem čakala dan, da bom lahko v svoje naročje vzela njenega otroka. Vedno mi je bilo tako zanimivo, da lahko postanemo starši nekomu. Tudi jaz sem svojo vlogo tete vzela zelo resno. Sestro sem klicala pogosto, kako se počuti in ji tudi pomagala pri stvareh. Ko so prišli tisti zadnji dnevi, pa je sestra veliko počivala. Nato je prišel večer, ko je morala v porodnišnico. Vsem je javila, da gre in tako smo vsi komaj čakali, da nam javi, da je rodila. Rodila je prekrasnega fantka. Najbolj primerna se mi je vseeno zdela čistitka ob rojstvu, čeprav sem vedela, da bom čez nekaj ur že pri njej. Vseeno mi je bila čestitka ob rojstvu nekaj posebnega in morala sem ji poslati telegram.

Sestra in čestitka ob rojstvu

Po nekaj urah sem jo lahko že obiskala. Ko sem prišla v sobo je bila moja čestitka ob rojstvu na polici. Seveda sem jo takoj videla. Takoj pa sem videla tudi mojega nečaka. Kako lep deček. Morala sem najprej do njega in ga pobožati. Nato sem stopila do sestre in jo objela. Povedala mi je, kako je vse skupaj potekalo. Ni ji bilo ravno lušno. Imela je naporni porod. Potem pa mi je rekla, da jo je najbolj presenetila moja čestitka ob rojstvu. Da je res ni pričakovala. V čestitiko sem ji napisala besede, da jo imam rada in da bom najbojša teta. To ji obljubim.

Nekaj časa sem bila še pri njej, potem pa sem morala iti. Seveda je potrebovala počitek. Tako smo jo čakali, da pride domov. Čez nekaj dni je prišla s svojim sinčkom in vsi smo bili veseli. Tuid moja čestitka ob rojstvu je bila zraven in še danes je na polici v otroški sobi. …

Verjetno ste že slišali, da je projekt na katerem delate na sebi največ vreden. Osebna rast se razvija skozi vaše življenje. Lahko bi rekli, da eni živijo bolj hitro in se jim veliko dogaja, spet drugi pa imajo željo po mirnem življenju. Sam sem človek, ki ima rad mir in umirjeno življenje. Nikakor pa to ne pomeni, da nimam svoje osebne rasti. Ponosen sem nase, kaj vse sem že doživel in dosegel v življenju.

Zame je osebna rast razvoj mojih veščin, pogleda na različne stvari in razumevanje življenja. Tako sem svoje življenje kar dolgo let živel bolj mirno. Nikoli nisem hotel stopiti v osprdje in sem imel tudi to možnost, da sem lahko živel tako. Potem pa je prišlo leto, ko sem živel na polno. Najbolj zanimivo mi je bilo to, kako sem doživljal samega sebe in kako sem spoznaval svoje veščine, na katere prej nisem hotel niti pomisliti. To je bilo leto, ko sem se izoblikoval. Ko sem stopil iz svoje lupine staršev in postal samostojna oseba. Jaz imam to leto za najlepše leto v mojem življenju, čeprav je bilo zame naporno, ker sem moral biti pogumen in samozavesten. V tem letu mi je zrasla samozavest in bil sem si všeč, takšen kot sem postal.

Osebna rast osreči človeka

Danes sem človek, ki vem kdo sem in vem kaj hočem. Moje veščine so mi marsikaj dobrega prinesle. Še sam se nisem zavedal, koliko lepih stvari se skriva v meni, le pokazati jih nisem upal. Ta osebna rast je bila zame prekrasna. Spoznanje, da zmorem, da sem dober in da sem vreden. Prej tega nisem upal niti pomisliti, neprestano sem živel v senci drugih. Kakor da jaz nisem dovolj. Upam, da se bo moja osebna rast še naprej nadaljevala v tej smeri. Resnično sem srečen, ko sem postal dober človek, ki ceni svoje veščine in na življenje gleda lepo. …

Nekega jutra sem kar naenkrat začel čutiti zelo neprijetne bolečine na območju mojega palca na nogi. To pa me je zelo presenetilo, saj je bilo čisto nenadoma, ter zato niti nisem prav vedel, zakaj bi do tega prišlo. Sprva pa sem pomislil na to, da sem se kam udaril, torej da je bolečina posledica udarca, vendar pa so mi tovrstne bolečine že bile malo bolj znane, ter nebi rekel, da je bila ta bolečine primerljiva z udarcem.

Putika mi je povzročala kar nekaj bolečin

Zato pa sem malo počakal, torej nekaj dni, vendar pa se stanje tudi tedaj ni izboljšalo. Zato, ker so postajale bolečine sila neprijetne, pa sem se odpravil do osebnega zdravnika. Po temu, ko sem mu opisal moje težave in bolečine in pa ko je opravil nekaj preiskav, pa mi je lahko sporočil, da je za te bolečine kriva putika.

Tedaj pa sem se spomnil na svojo babico, ki pa je imela tudi to težavo, ter so ji zdravniki povedali, da jo je doletela putika, tako da mi ta oblika artritisa niti ni tako tuja. To pa je največkrat posledica prehrane, stresa ali pa kar dednosti, tako da niti nisem moral točno vedeti, zakaj me je doletela putika. Zdravnika pa sem edino vprašal, kaj lahko naredim, da se to pozdravi. Tedaj pa mi je zdravnik razložil, da se putike ne da kar tako v celoti pozdraviti. Mogoče jo je le obvladovati. Zato pa mi je podal nekaj priporočil. Sprva sem dobil zdravila, katera so delovala protivnetno. Ta bi mi namreč pomagala, da bi zmanjšal bolečine, kadar bi te postale neznosne. Tisto kar pa je bilo ključno, pa je bilo to, da sem moral prilagoditi svojo prehrano. Paziti sem namreč moral na rdeče meso, morsko hrano in pa alkohol, kajti ti povzročujejo prekomerno kopičenje sečne kisline. Prav tako pa je bila za okrevanje tudi pomembna redna telovadba. …

Ko sem nekaj časa nazaj prvič izvedel, da me čaka kolonoskopija, me je to začelo precej skrbeti. S tem postopkom sem namreč povezoval številne neprijetnosti in bolečine, vendar pa sem na koncu lahko le videl, da je bil ta moja skrb zaman.

S tem pa sem se srečal takrat, ko sem obiskal zdravnika, za kakšen preprost rutinski pregled. Pri temu pa me je čakala kar slaba novica, kajti moje občasne bolečine v trebuhu, ki sem jih imel, niso bile tako nedolžne, kot se mi je sprva zdelo. Zdravnik pa mi je zato predlagal, da se odpravim na pregled, kolonoskopija, kajti sam mi ni moral točno povedati kje je težava, ter je želel tako dobiti bolj natančno analizo.

Tedaj pa so me doletele vse te skrbi, s katerimi sem se srečal. Skrbelo me je namreč, da se bom tukaj srečal s kakšnimi neprijetnostmi in bolečinami. Dan predno pa sem se odpravil na pregled, pa sem se moral pripraviti na ta pregled. Tako pa sem moral slediti strogi dieti, ki je zahtevala, da zauživam samo tekočine.

Ko pa je prišel dan, ko sem se odpravil na pregled, pa me je lahko osebje prijetno pomirilo. Postopek je namreč potekal v sproščenem okolju, ter s pomočjo blage sedacije, kar pa je omogočilo, da med kolonoskopijo nisem čutil ničesar. Predvsem pa me je presenetilo to, da je bil postopek končan zelo hitro. Zaključil sem namreč že po kakšnih 20ih minutah, kjer pa mi je med tem zdravnik pregledal notranjost črevesja s kamero.

Kolonoskopija me je na začetku zelo skrbela

Tako pa me je kolonoskopija na koncu zelo pozitivno presenetila, saj tega preprosto nisem pričakoval.

Zato pa sem zelo vesel, da sem se odločil, oziroma strinjal s tem pregledom, kajti videl sem lahko na lastni koži, da ta ni tako neprijeten, kot se na prvo misel zdi verjetno vsakomur. Prav tako pa so me nato lahko pomirili tudi hitri rezultati, ki sem jih dobil. …

Že kot otrok se spomnim, da sem vedno bil zelo rad zraven raznih avtomobilov, ter si jih ogledoval. Prav tako pa sem se zelo rad pridružil očetu, ko je v garaži opravljal delo na kakšnemu avtomobilu, saj je nudil servise avtov. Prav tako pa sem pred kratkim našel kar nekaj slik iz otroštva, ko sem bil še zelo majhen, ter sem se vedno slikal zraven kakšnega avtomobila, kjer pa sem bil po slikah sodeč, poln sreče.

Ko pa sem postal zadosti star, da sem opravil izpit za avto, pa me je avtomobilizem začel še bolj zanimati. Takrat smo se s prijatelji začeli čedalje bolj pogosto odpravljati na različne “car meete”. To pa so bili dogodki, na katere so se odpravili ljudje, ki so imeli nekoliko dražje avtomobile, oziroma kakšne predelane avte. Na teh dogodkih pa se je lahko videlo, kako napreden je avtomobilizem, oziroma kakšne reči nekateri počnejo s svojimi avti, saj so bili nekateri predelani, da so imeli tudi do 1000 konjev, kar pa je bilo res zanimivo videti in pa tudi slišati, ko so se peljali. Videl pa sem lahko tukaj avte, ki jih ne vidimo kar vsak dan, vse od raznih modelov znamke Ferrari, Lamborghini, nato kakšne Corvette, Mustange, Camarote, Dodge in podobno. To pa mi je bilo res v zelo veliko zanimanje, ter me je na takšnih dogodkih, avtomobilizem čisto prevzel.

Avtomobilizem me zanima že od malih nog

S časom pa sem se začel tako zanimati za avtomobilizem, da sem se naučil nekaj dela opraviti tudi na svojemu avtu. To pa je bil kakšen servis, ali pa kakšna nadgradnja na mojemu avtu. To pa mi je tudi prišlo zelo prav, saj se praktično nisem več rabil odpraviti do mehanika, saj sem se vse naučil, ter sem lahko marsikatero napako odpravil kar sam, kar pa je bilo zelo priročno in mi je prihranilo kar nekaj denarja. …

Vse se je začelo kot popoln vikend, pobeg v naravo, daleč proč od mesta. S prijatelji smo se odpravili na planinsko kočo visoko v gorah, da bi uživali v svežem zraku, pohodništvu in miru. Planinska koča je bila preprosta, vendar udobna in opremljena z osnovnimi potrebščinami za življenje, le na vratih je bilo opozorilo, da je električna energija odvisna od majhnega agregata.

Nihče pa ni pričakoval, da bo ta odpovedal ravno prvo noč. Sončni zahod je bil fenomenalen. S padanjem teme pa smo hitro ugotovili, da agregat ne deluje več. Brez svetlobe smo se znašli v popolni temi, obdani le z zvoki narave, veter je rahlo pihal med drevesi, nočne ptice so spuščale svoje glasove. Še dobro, da smo dobri pohodniki, s seboj smo imeli tudi baterijske lanterne. Eno smo postavili na sredino mize v dnevni sobi koče, ostale tri pa porazdelili po planinski koči. Njena topla svetloba je osvetlila prostor, da smo videli drug drugega in osnovne obrise pohištva. Sprva smo bili nekoliko zaskrbljeni, sploh ženski del odprave, kako bomo preživeli noč brez elektrike. Toda kmalu smo ugotovili, da je prav ta temačna situacija priložnost za nepozabno doživetje. Zbrali smo se okrog mize in začeli pripovedovati različne zgodbe. Nekateri so delili svoje najboljše pohodniške anekdote, drugi pa so si izmišljali srhljive pripovedi, ki so ob šumenju vetra zunaj postale še bolj srhljive. Naše lanterne so ustvarjale dolge sence na stenah, ki so prispevale k dramatičnem vzdušju. Ko so zgodbe potihnile smo se odločili, da bomo opazovali zvezde. Zbrali smo odeje, pogasnili lanterne in se odpravili ven. Brez svetlobnega onesnaževanja je bilo nebo osupljivo, milijoni zvezd so pričarale vesoljsko podobo.

Noč brez elektrike so naše lanterne delno osvetlile

V koči smo kasneje govorili o tem, kako redki so trenutki, ko resnično doživimo preprosto življenje. Noč brez elektrike nam je omogočila, da smo bili pristni drug z drugim in z naravo. Ko smo se ovili v spalne vreče in še zadnjič ugasnili lanterne je tema postala naš zaveznik, zaspali smo z občutkom miru.…