Uporabnikova pot

Noben medij razen spleta svojim uporabnikom ne daje toliko kontrole nad njihovimi odločitvami. Tiskani mediji, predvsem pa televizija in radio svoje informacije podajajo zelo linearno, brez možnosti spreminjanja dogodkov ali vsebine. Nasprotno pa pri spletu nikoli ne moremo natančno napovedati kako bo obiskovalec doživel našo spletno stran: na katero stran bo prišel ob vstopu, na katero stran bo odšel, koliko časa se bo zadrževal na določeni strani in kje bo naše spletno mesto zapustil.

Zaradi preobčutljivosti do dejstva, da je vse v volji uporabnika in želji, da bi obiskovalcu ponudili kar največ vsebin, mnogo spletnih strani že na svoji uvodni strani predstavi toliko možnosti, kolikor je pač mogoče. Razmišljanje je očitno tako, da več vsebine kot je prikazano na uvodni strani, večja bo verjetnost, da jih bo večina našla "nekaj zase". Obstajata dve težavi pri takem razmišljanju. Prvič, da se od uporabnika zahteva, da opravi vso "težko delo" in mora zato pregledovati vsebino, da bi prišel do informacije, ki ga zanima. In drugič, da v veliki večini vhodna točka obiska določene spletne strani ni uvodna stran.

Zavedati se moramo, da uporabniku ni nujno pregledovati vse vsebine in poskušati ugotavljati kako naprej in, da je prenasičenost z vsebino in s tem nepreglednost eden izmed najpogostejših vzrokov za zapustitev strani. Popolno nasprotje so spletne strani, ki nam dajejo malo možnosti in jasna navodila, kaj bomo videli, če se odločimo za eno od njih. Taka stran daje veliko podporo vsem njenim uporabnikom (predvsem tistim, ki niso stalni uporabniki svetovnega spleta), nas pa nagradi z daljšimi obiski in uspešnim nudenjem obiskovalcem informacij po katere so prišli.